Opis: Model izhaja iz projekta Achieve, ki ga izvaja društvo Focus. Obsega vse faze, od priprave in izvedbe izobraževanja za bodoče energetske svetovalce, priprave na izvajanje obiskov, promocije storitve, priročnika za izvajanje obiskov, do same izvedbe obiskov ter procesa evalvacije. Cilj projekta je obiskati vsaj 300 gospodinjstev v Sloveniji. Povprečje zmanjšanja izpustov CO2 za prvih 50 obiskov je 210 kg/leto. To pomeni, da bo skupno zmanjšanje izpustov za vsa gospodinjstva skupaj približno 63.000 kg/leto. Gospodinjstvo na podlagi obiska energetskega svetovalca ter dodeljenih brezplačnih naprav za varčevanje privarčuje v povprečju 74 EUR na leto. To pomeni v povprečju 11% prihranke pri porabi električne energije, 8,9% pri vodi ter 5,6% pri ogrevanju za vsako gospodinjstvo. Posnetek je nastal ob predstavitvi modela svetovanja v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, 14. maja 2013.
Opis: V letu 2011 je podjetje Eko produkt zgradilo svoj poslovno-skladiščni objekt v Žejah pri Komendi, ki sledi načelom trajnostne gradnje, in je prejel tudi priznanje Zeleni svinčnik Zbornice za arhitekturo. Prihranek v energiji za ogrevanje v primerjavi s stavbo, ki bi bila grajena po minimalnih zahtevah, znaša cca 11.622 kWh/leto, kar ustreza 2,3 tonam manj izpustov CO2 letno.
Posnetek je nastal ob predstavitvi objekta v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, 24. aprila 2013.
Opis: Energetska prenova Bolnišnice Sežana je bila končana v letu 2012. Sanacija stavbe je obsegala toplotno zaščito tal, fasad, podstrešja in zamenjavo oken. Posodobljeni so bili sistemi za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje: vgrajeni so bili sprejemniki sončne energije, toplotna črpalka in plinska kondenzacijska kotla. Objekt je hlajen z absorbcijskim sistemom s sončno energijo in toplotno črpalko. Sobe v bolnišnici so ogrevane in hlajene s konvektorji ter prezračevane mehansko s sistemom z rekuperacijo. Dobro prakso smo predstavili v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, in sicer na posvetu Energetska sanacija: dobre prakse v lokalnih skupnostih, v Ljubljani, 12. junija 2013.
Opis: Prenova je obsegala zamenjavo zastarelih kotlov, vgradnjo sistema za soproizvodnjo toplote in električne energije, sanacijo razvodnega omrežja in toplotnih postaj ter postopno obnovo vseh stanovanjskih objektov. Vgrajen je sistem daljinskega nadzora vseh toplotnih postaj. Sistem je bil obnovljen na pobudo Civilne iniciative Ogrevanje za Planino. Vzporedno je bil ustanovljen konzorcij Soenergetika d.o.o.(Gorenjske elektrarne, Domplan, HSE, Petrol), ki je delno sofinanciral obnovo kotlovnice in celotno soproizvodnjo. Dobro prakso smo predstavili v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, in sicer na posvetu Energetska sanacija: dobre prakse v lokalnih skupnostih, v Ljubljani, 12. junija 2013.
Opis: Vetrnica v Dolenji vasi pri Senožečah je prva vetrnica v Sloveniji, postavljena je bila v oktobru 2012. Umeščena je na rob področja NATURA 2000.Vetrnica na Razdrtem je v načrtovanju, investitor je pridobil potrebna soglasja in načrtuje postavitev junija 2014. Ocenjeno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov vetrnice v Dolenji vasi je 2.475 ton/leto, vetrnice Razdrto 920 ton/leto.
Posnetek je nastal ob ogledu in predstavitvi obeh naprav v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, 19. septembra 2013.
Opis: Na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije so v nizozemskem mestu Heerlen dobra praksa uporaba rudniških vod za ogrevanje in hlajenje stavb v mestnem jedru, sistem za proizvodnjo električne energije iz turbin na odpadne vode, uporaba sončne energije v javnih stavbah in projekt »Podnebni ambasadorji«, v katerem sodeluje lokalno prebivalstvo s svojimi aktivnosti na področju URE in OVE.
Dobro prakso smo predstavili v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, in sicer na posvetu Energetska sanacija: dobre prakse v lokalnih skupnostih, v Ljubljani, 12. junija 2013.
Trajnostna mobilnost
Opis: V Mestnem redarstvu Mestne uprave Mestne občine Ljubljana so julija 2009 svoje naloge pričeli opravljati z redarji na kolesih, katerih prioriteta je ožje mestno središče in peščeve površine. Vozni park službenih koles v tem trenutku šteje 30 koles. Opravljanje dela s službenimi kolesi pripomore k zmanjšanju motornega prometa v mestu in zmanjšanju emisij izpušnih plinov. Nakup koles in vzdrževanje sta bistveno cenejše od nakupa avtomobilov. Opravljanje dela s kolesi redarjem omogoča boljšo mobilnost, dostopnost in komunikacijo z meščani in hitrejše odzivanje na prometno - varnostno problematiko. Pripomore tudi k boljšemu zdravju zaposlenih. Posnetek je nastal ob posvetu Ukrepi občin kot znanilci trajnostnih sprememb na področju trajnostne mobilnosti v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, 23. aprila 2013.
Opis: Občina Ljutomer je z leta 2012 sprejeto Prometno strategijo postala prva manjša slovenska občina s celovito in trajnostno naravnano prometno strategijo. Ker v Sloveniji še nimamo tradicije celostnega prometnega načrtovanja na lokalni ravni, bo uresničevanje strategije Ljutomer uvrstilo med bolj napredne občine tako znotraj države kot tudi v širši evropski regiji. Občina želi ustaviti trend zmanjševanja števila prebivalstva in uravnotežiti potovalne navade prebivalcev, zagotoviti kakovostno dostopnost javnega potniškega prometa v naseljih v občini ter izničiti število žrtev in prepoloviti število poškodovanih v prometnih nesrečah.
Dobro prakso smo predstavili na dogodku dogodku Ukrepi občin kot znanilci trajnih sprememb na področju trajnostne mobilnosti, 12. septembra 2012.
Opis: Gradec je mesto z zgledno prometno politiko - vzor za okolju prijazno prometno politiko, kot primer invalidom prijaznega mesta, kot primer kolesarjem in pešcem prijaznega mesta itd. Vsaj v Srednji Evropi je tudi pionir pri uvajanju upravljanja mobilnosti in mehkih ukrepov v prometni politiki. Gradcu je uspelo ohraniti sprejemljiv delež uporabe osebnega avtomobila, zadržati velik delež uporabnikov javnega potniškega prometa (JPP) in vrniti svoje prebivalce na kolesa.
Posnetek je nastal ob predstavitvi dobre prakse na dogodku Ukrepi občin kot znanilci trajnih sprememb na področju trajnostne mobilnosti, v Gradcu, 12. septembra 2013.
Gozd in les
Opis: Leseni pasivni vrtec v Preddvoru: Leseni pasivni vrtec v Preddvoru, katerega konstrukcija in izdelava temeljita na uporabi lesa in lesnih proizvodov, dokazuje možnost uporabe lesa in lesnih proizvodov za javne objekte. Izdelan je bil v podjetju Jelovica Hiše d.o.o.. Potrebna toplota za ogrevanje 20 kWh/ m2 je letno, izpusti CO2 so 11kg/m2 letno.
Posnetek je nastal ob predstavitvi vrtca v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, 24. aprila 2013.
Opis: V Avstriji je les razumljen kot strateška surovina. Družba Schaffer Holz je vodilni proizvajalec okenskih lamel v Srednji Evropi. Stora Enso je finsko švedski koncern, ki med drugim proizvaja lesene konstrukcijske elemente, elemente in komponente iz masivnega lesa, pelete in žagan les visoke kakovosti. V Avstriji ima podjetje 4 žage. Družinsko podjetje Johann Pabst Holzindustrie v svojih dveh obratih zaposluje 300 oseb, sedež ima v Zeltwegu.
Posnetek je nastal na strokovni predstavitvi obratov, v Avstriji, 6. junija 2013.
Opis: Rastlinska čistilna naprava ob upravni stavbi Kozjanskega parka v Podsredi je namenjena čiščenju komunalne odpadne vode do 50 oseb (upravne stavbe, gostinskega objekta in enodružinske hiše). Obsega površino 124 m2. Rastlinske čistilne naprave uporabljajo samoobnovitvene sposobnosti narave pri čiščenju odpadnih voda, zato so primerna rešitev za tista območja, kjer gradnja klasičnih čistilnih naprav ni okoljsko ali stroškovno sprejemljiva. Primerne so zlasti za razpršena naselja v gričevnatem svetu, kot je Kozjansko. Rastlinska čistilna naprava varuje podtalnico, pitne vire, vodotoke in jezera ter je nemoteč poseg v okolje, saj gre za popolnoma naraven element, ki se spoji s pokrajino.
Posnetek je nastal ob predstavitvi v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, 23. maja 2013.
Opis: Ekosocialna kmetija Korenika v Šalovcih je odličen primer celovitega trajnostnega razvoja, ki ob socialni dimenziji upošteva tudi okoljsko in gospodarsko trajnostnost. Delovna mesta za težje zaposljive ljudi le-tem omogočajo, da sami skrbijo za zadovoljevanje svojih finančnih potreb, s čimer je povečana njihova socialna vključenost. Ker se s surovinami (ekološki pridelki) oskrbujejo lokalno, to bistveno zmanjša izpuste toplogrednih plinov pri transportu. Končni izdelki povzročijo manj izpustov zaradi svojega ekološkega porekla. Raba ekoloških pridelkov lokalnega porekla pa izboljšuje gospodarski položaj kmetij in krepi gospodarstvo v regiji. Kmetija prispeva tudi k ohranjanju kulturne dediščine področja. Posnetek je nastal ob predstavitvi kmetije v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, 18. aprila 2013.
Ekološko kmetovanje
Opis: Kmetija Černelič v Dečnem selu pri Artičah je živinorejsko-zelenjadarska ekološka kmetija s tržno pridelavo zelenjave in jagod. Ukvarjajo se tudi z živinorejo (40 govedi), ki v celoti temelji na paši živali in na krmi, pridelani na lastnih in najetih travnikih in pašnikih.
Posnetek je nastal ob ogledu kmetije v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, 10. septembra 2013.
Opis: Kmetija Kastelic iz Mirne Peči je z uspešno pridobitvijo sredstev EU za razvoj podeželja s preusmeritvijo v ekološko kmetovanje začela samo s sadjem, sledila je preusmeritev celotne kmetije v ekološko pridelavo. Pridelujejo jabolka, iz katerih izdelujejo tudi sok, pridelujejo še žita, vrtnine in meso.
Posnetek je nastal ob ogledu kmetije v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, 10. septembra 2013.
Trajnostna proizvodnja in potrošnja
Opis: Nacionalni program industrijske simbioze združuje tradicionalno ločene dejavnosti in organizacije iz vseh poslovnih sektorjev. Program izboljšuje učinkovitost porabe virov in spodbuduja trajnostni razvoj prek izmenjave materialov, energije, vode in / ali stranskih proizvodov. Omogoča eni organizaciji ali podjetju, da odpadke drugega izrabi kor vir, kar prinaša obojestransko dobičkonosna partnerstva.
Program NISP smo v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse predstavili na posvetu v Ljubljani, 17. septembra 2013.
Opis: Jarina je neprofitna zadruga, ki povezujej lokalne pridelovalce in potrošnike in zagotavlja oskrbo z zdravo hrano, pridelano v lokalnem okolju. Oskrbujejo prek 60 javnih zavodov (vrtci, osnovne ter srednje šole in domovi za starejše občane). Letno dostavijo okoli 50 ton svežih lokalnih pridelkov, od tega 10% ekoloških. S svojim delovanjem krepijo lokalna kmetijska gospodarstva, denar ostaja v lokalnem okolju, ljudje investirajo v povečan obseg proizvodnje lokalne hrane, nastajajo oz. ohranjajo se delovna mesta.
Posnetek je nastal ob predstavitvi zadruge v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, 23. maja 2013.
Opis: Občina Šentrupert se je zavestno odločila, da bo razvojni model občine »zelen« oziroma trajnosten v vseh pogledih in na vseh področjih. Izdelala je vizijo in strategijo razvoja do leta 2025, ki nakazuje omenjeno smer razvoja in pričela s pripravo projektov, ki so sledili začrtani smeri. Projekti: leseni pasivni vrtec, Dežela kozolcev, lesno -- predelovalni center, kogeneracija, Re-use center.... Pozitivni finančni učinki se kažejo v ostajanju in kroženju denarja v lokalnem okolju, ustvarjajo se priložnosti za zaposlitev in zaslužek lokalnega prebivalstva.
Posnetek je nastal ob predstavitvi v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, 23. maja 2013.
Prilagajanje na podnebne spremembe
Opis: Zaradi poplave novembra 2012, ki je prizadela Mestno občino Slovenj Gradec, zlasti območje stare industrijske cone Pameče, so se pristojni in gospodarske družbe na tem območju dogovorili, da bodo zgradili protipoplavni nasip ob reki Mislinji.
Dobro prakso smo v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse predstavili na posvetu Prilagajanje na podnebne spremembe, 30. maja 2013 na Igu.
Opis: Projekt in publikacija Evropske agencija za okolje (European Environment Agency - EEA) »Urbano prilagajanje na podnebne spremembe« sta namenjena spodbujanju in omogočanju smotrnega načrtovanja prilagajanja na podnebne spremembe v mestih. EEA je objavila vrsto podrobnih interaktivnih zemljevidov, ki omogočajo uporabnikom, da raziščejo podatke iz več kot 500 mest po vsej Evropi in dobijo vtis o možnostih in izzivih prilagajanja. Uporabniki lahko združujejo različne nize podatkov, lahko vključijo tudi podatkovne nize, ki so na voljo na straneh drugih organizacij z istim spletnim orodjem.
Dobro prakso smo predstavili na posvetu prilagajanje na podnebne spremembe, 30. maja 2013 na Igu.
Dobre prakse 2012 v animiranih filmih
V kratkih animiranih filmih vam predstavljamo dobre prakse, ki smo jih izbrali v projektu 2012.
Opis: V tem filmčku na kratko spoznate pomen dobrih praks zniževanja CO2 na šestih različnih področjih: energetika, vrednostna veriga lesa, trajnostna mobilnost, ekološko kmetijstvo, trajnostni razvoj podeželja ter trajnostna proizvodnja in potrošnja.
Opis: V tem filmcku predstavljamo dobro prakso Center ponovne uporabe Tuncovec.
Opis: Spoznajte, kako so na Dunaju prihranili denar in zmanjšali vpliv na okolje s svojim programom zelenega javnega naročanja. In zakaj v Rimu otroci v javnih šolah in vrtcih jedo večinoma ekološko pridelano lokalno hrano?
Opis: Od spoznavanja otrok z ekovrtom, partnerskega ekološkega kmetovanja, do razvoja v gorsko eko vas. Spoznajte, kako jim je uspelo!
Opis: Pogosto slišimo, da sta gozd in les največji bogastvi Slovenije. Ju znamo pravilno izkoriščati? Spoznajte Center predelave lesa in lesene skeletne hiše Damahaus ter poglejte z nami še čez mejo v HIZ Zeltweg.
Opis: Predstavljamo vam daljinski sistem ogrevanja z biomaso in sončno energijo Vransko ter Združenje slovenske fotovoltaične industrije
Opis: Kako z učinkovito rabo energije ustvarjati občutne prihranke in zmanjšati izpuste? V Kranju in na Jesenicah vedo. Kako jim je uspelo?
Opis: Izbrane dobre prakse predstavljajo trajnostno energijo na celovit način.
Opis: Predstavljamo dobri praksi "Uspešno ukrepanje ob neurju 2010" in "Program Združenega kraljestva za podporo prilagajanju UKCIP"
Opis: Predstavljene so dobre prakse trajnostne mobilnosti - ukrepi trajnostne mobilnosti v Ljubljani, carpooling (deljenje avtomobilov) in videokonference.
