Ozadje

Marca 2007 so predsedniki vlad in držav članic Evropske unije sprejeli integriran pristop do podnebne in energetske politike s ciljem omejiti podnebne spremembe in povečati energetsko varnost ob hkratnem povečevanju konkurenčnosti EU. Zavezali so se k prehodu EU v visoko energetsko učinkovito in nizkoogljično gospodarstvo. Sprejeli so zahtevne podnebne in energetske cilje do leta 2020:

• zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 20 odstotkov glede na leto 1990 (za 30 odstotkov v primeru, da tudi druge države prevzamejo enakovredne obveznosti),
• 20 odstotkov obnovljivih virov v končni rabi energije in
• zmanjšanje rabe primarne energije za 20 odstotkov skozi izboljšanje energetske učinkovitosti.

T. i. podnebno-energetski zakonodajni paket za doseganje omenjenih ciljev je začel veljati junija 2009. Podobno se je Evropski svet oktobra 2009 zavezal k znižanju izpustov EU za 80 do 95 odstotkov do leta 2050 in hkrati omenil, da bi bilo potrebno globalne emisije toplogrednih plinov na prebivalca do sredine stoletja znižati na okoli 2 toni ekvivalenta CO2.

Evropska komisija je marca 2010 objavila Strategijo Evropa 2020, v katerem je predlagala prenovo lizbonske strategije glede na izzive EU. Po mnenju Komisije so pred EU do leta 2020 trije ključni izzivi, in sicer zagotoviti pametno, trajnostno in vključujočo rast. Komisija je leto kasneje, marca 2011, objavila še Kažipot za prehod v nizkoogljično gospodarstvo do 2050. Z njim Komisija opisuje stroškovno učinkovite poti za dosego cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 80 do 95 odstotkov do leta 2050. V Kažipotu so opisane smernice za sektorske politike, nacionalne strategije in dolgoročne naložbe.

Slovenijo zavezujejo prej našteti cilji in dokumenti, ki jih je sprejela sama. Z Deklaracijo o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike do podnebnih sprememb je Državni zbor novembra 2009 sprejel stališče, da bi morale razvite države znižati izpuste za 25 do 40 odstotkov do leta 2020 in za 80 do 95 odstotkov do leta 2050. Leta 2012 naj bi bila sprejeta Strategija prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo do leta 2050 inZakon o podnebnih spremembah. Dokumenta bosta določila temeljne usmeritve za prehod v nizkoogljično družbo in predstavljala eno od osnov za pripravo Strategije razvoja Slovenije do leta 2020, sektorskih strategij in kratkoročnih programov ukrepov. V pripravi je tudi nov Nacionalni energetski program.

Cilji projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse

V zadnjih letih so se v Sloveniji razvile različne praktične rešitve, ki stremijo k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in k prilagajanju na podnebne spremembe ter k uveljavitvi načel trajnostnega razvoja, hkrati pa prispevajo h gospodarski konkurenčnosti in zaposlovanju. Te dobre prakse so sicer uspešne in nekatere tudi mednarodno priznane, vendar še niso dovolj poznane in razširjene.

Projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse prinaša promocijo dobrih praks, razširjanje znanja in spodbudo za spremembe. Uspešne zgodbe nas navdihujejo in prepričajo, da so radikalne spremembe na poti v nizkoogljično družbo ne le možne, temveč tudi vsestransko koristne.
V okviru projekta v letih 2011 / 2012 je Umanotera izbrala in javnosti predstavila 15 slovenskih in 5 tujih dobrih praks, ki so predstavljene v Katalogu 2012, na spletni strani www.slovenija-co2.si in v kratkih animiranih filmih. Na podlagi izvedenih predstavitev so bila oblikovana tudi priporočila odločevalcem za nadaljnje širjenje in uporabo dobrih praks.

Projekt se nadaljuje tudi v letu 2013 in predstavlja dobre prakse na naslednjih prednostnih področjih: (1) energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije ter energetska prenova stavb, (2) trajnostno gospodarjenje z gozdovi, predelava lesa v obrti in industriji, les kot gradbeni material in oskrba z lesnimi gorivi, (3) ekološko kmetovanje, oskrbne mreže s sonaravno pridelano hrano, (4) trajnostni razvoj podeželja, (5) trajnostna mobilnost, (6) trajnostna proizvodnja in potrošnja, (7) prilagajanje na podnebne spremembe.