Zeleni razvojni model občine Šentrupert
Občina Šentrupert, ki je bila ustanovljena v letu 2007, se je zavestno odločila, da bo razvojni model občine »zelen« oziroma trajnosten v vseh pogledih in na vseh področjih. Izdelala je vizijo in strategijo razvoja do leta 2025, ki nakazuje omenjeno smer razvoja in pričela s pripravo projektov, ki so sledili začrtani smeri. Prvi projekt je bila energetska prenova in gradbena prenova osnovne šole. Poraba energije se je izjemno zmanjšala. Drugi večji projekt je bil nizkoenergijski popolnoma lesen montažni vrtec s kotlarno na lesne sekance in polnilnico za električne avtomobile. Kotlarna je bila dimenzionirana tako, da sedaj ogreva celoten šolski kompleks in s tem je prejšnje fosilno gorivo (kurilno olje) povsem ukinjeno. Vrtec je bil izbran tudi kot energetsko učinkovit projekt leta v akciji Časnika Finance in Ministrstva za gospodarstvo in je spodbudil gradnjo podobnih vrtcev v Sloveniji. Na področju trajnostnega turizma in skrbi za kulturno dediščino je občina zasnovala in realizirala projekt Dežela kozolcev, ki je pred propadom rešil 17 kozolcev in jim zagotovil prihodnost v prvem muzeju na prostem s kozolci na svetu. Poleg ogledov samega muzeja na prostem, ki bo uradno odprt junija letos, bo Dežela kozolcev nudila tudi lokalno samooskrbo s hrano. Posebna pozornost bo posvečena tudi izobraževalnim vsebinam na temo dediščine, trajnostnega razvoja ter energetike v lokalnem okolju. Na področju oskrbe s toplotno in električno energijo ter samooskrbe z zelenjavo trenutno poteka načrtovanje kogeneracije na lesno biomaso ter izgradnjo 4ha rastlinjaka v kompleksu zaporov na Dobu. V ta namen je občina ustanovila Javno podjetje Energetika Šentrupert, ki je razvijalec in investitor projekta. Po zagonu projekta (toplotni del v letu 2013 in kogeneracijski del v letu 2014) bo v lokalnem okolju skupaj s pridelano zelenjavo ostajalo okrog 1.000.000 evrov. Na področju vrednostne verige lesa občina trenutno načrtuje lesno predelovalni center Šentrupert (LPC Šentrupert), ki je umeščen v območje bivše vojašnice, ki so jo kot neodplačen prenos nepremičnine z države na lokalno skupnost pridobili s strani Ministrstva za obrambo. Območje v celoti meri 22 ha, trenutno pa se na prvih 5 ha načrtuje prvih pet členov lesno predelovalne verige – žaga, sušilnice, kogeneracija na lesno biomaso, laminirnica, peletirnica in logistični center za lesne energente. V Lesno predelovalnem centru se bo pridelalo vse potrebne lesne sekance za proizvodnjo toplote in elektrike na Dobu, kotlarno v šolskem kompleksu, bodočo kotlarno za ogrevanje centralnega in vzhodnega dela Šentruperta. Poleg tega v območje že letos umeščajo Re-use center (zbiranje in reciklaža starega pohištva). Trenutno pa tečejo dogovori za vzpostavitev daljinskega ogrevanja v sosednji občini Mirna, kjer bi bil koncesionar Energetika Šentrupert. Nagrade: Pozitivni učinki Pozitivni finančni učinki se kažejo v ostajanju in kroženju denarja v lokalnem okolju, predvsem tistega, ki je prej odhajal za plačilo fosilnih energentov iz občine. Ustvarjajo se priložnosti za zaposlitev in zaslužek lokalnega prebivalstva ter možnost za zaposlitev vsaj 50 zapornikov na področju pridelave energentov in zelenjave. Možnosti za prenos dobre prakse so zelo velike, saj je podobnih mikro okolij, kot je občina Šentrupert, v Sloveniji veliko. Nosilec Kontakt Spletna stran GRADIVO IZ PREDSTAVITVE Trajnostni razvoj podeželja, 23. maj 2013 Rupert Gole, župan Občine Šentrupert: Zelena razvojna pot Občine Šentrupert (pdf) Vida Ogorelec, direktorica Umanotere: Zeleni razvojni preboj in Občina Šentrupert (pdf) Tanja Gorišek, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje: Trajnostni razvoj in evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (pdf) |
