Jarina je neprofitna zadruga z osnovnim poslanstvom: skrb za trajnostni razvoj podeželja. V Jarini se zavedajo pomena lokalne trajnostne oskrbe s hrano, zato se zavzemajo za izboljšanje prehranskih navad prebivalstva z zagotavljanjem sveže, sezonske in raznovrstne lokalne ponudbe. Povezujejo lokalne pridelovalce in potrošnike in zagotavljajo oskrbo z zdravo hrano, pridelano v lokalnem okolju.

Oskrbujejo prek 60 javnih zavodov (vrtci, osnovne ter srednje šole in domovi za starejše občane). Letno dostavijo okoli 50 ton svežih lokalnih pridelkov, od tega 10% ekoloških. So lokalni ponudnik za Shemo šolskega sadja (Ukrep skupne kmetijske politike EU v sektorju sadja in zelenjave).

Na območju Srca Slovenije Jarina vzpostavlja sistem premičnih tržnic in organizira postavitev lokalnih tržnic (v sodelovanju z občinami skrbi za postavitev infrastrukture, potrebne za organizacijo tržnic, s kmetovalci koordinira ponudbo na stojnicah idr.). Ponuja najem stojnic lokalnim kmetijskim gospodarstvom.

S programom lokalne samooskrbe s hrano ponujajo ekstenzivno pridelavo sadja in zelenjave, večinoma ročno obdelano, pridelano na tradicionalen način. Hrana je sezonska, polna vitaminov in mineralov in ni prisilno vzgojena. Transporta je malo, saj stremijo k načinu »iz njive na mizo«.

Jarina se na trgu pozicionira tudi kot specializirana turistična agencija s ponudbo turizma na podeželju. Organizira učne programe za predšolsko ter osnovnošolsko mladino na območju Srca Slovenije na t.i. učno-sprehajalnih poteh, poudarek programov je na ohranjanju kulturne dediščine in na oživljanju poklicev, ki so že skoraj pozabljeni, predvsem za poklice čebelarja, oglarja in pastirja.
Poleg šolske ponudbe pa je Jarina prepoznavna tudi po trajnostnih turističnih produktih poslovnega, dediščinskega, aktivnega in kulinaričnega turizma na podeželju. Programi so namenjeni širokemu spektru domačih in tujih obiskovalcev; društvom upokojencev in invalidov, turističnim in kulturnim društvom, sindikatom, univerzi za tretje življenjsko obdobje in drugim zaključenim skupinam.

Pozitivni učinki
Manjši ogljični odtis zaradi uporabe lokalno pridelane hrane, predvsem v smislu transporta, pakiranja in uporabe mehanizacije. Uporaba naravnih škropiv, manjša uporaba zaščitnih sredstev in umetnih gnojil kot pri intenzivnem kmetijstvu.

Krepitev lokalnih kmetijskih gospodarstev, denar ostaja v lokalnem okolju, ljudje investirajo v povečan obseg proizvodnje lokalne hrane, nastajajo oz. ohranjajo se delovna mesta. Manjši lokalni kmetovalci so bolj odzivni na spremembe v smislu prilagodljivosti z vrstami, ki jih bodo sadili, poznajo tudi potrebe na trgu.

Preskrba z lokalno pridelano hrano, oskrba lokalnih potrošnikov, krepitev zavesti o podpori slovenskemu kmetovalcu in slovenskim pridelkom, ohranjanje avtohtonih sort.

Nosilec
Jarina, Zadruga za razvoj podeželja z.o.o., Kidričeva cesta 1, 1270 Litija

Kontakt
Špela Bratun, direktorica, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. , 01 897 21 04

Spletna stran
www.jarina.si

GRADIVO IZ PREDSTAVITVE

Trajnostni razvoj, 23. maj 2013

Nataša Smrekar, Jarina: Lokalna samooskrba s hrano v praksi (pdf)

Tanja Gorišek, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje: Trajnostni razvoj in evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (pdf)