co2

Izgradnja protipoplavnega nasipa

johnson_controls_ob_suhadolnici.jpg

Zaradi poplave novembra 2012, ki je prizadela Mestno občino Slovenj Gradec, zlasti območje stare industrijske cone Pameče, so se pristojni in gospodarske družbe na tem območju dogovorili, da bodo zgradili protipoplavni nasip ob reki Mislinji. Gospodarske družbe na poplavnem območju so posebej izpostavile problem obstoja delovnih mest v primerih, če v najkrajšem možnem času ne bi vzpostavili protipoplavnega nasipa. Zaradi velikih tveganj za poplave in s tem prekinitve proizvodnje so namreč podjetja izpostavljena velikim tveganjem, da bodo naročniki izbrali druge dobavitelje. Nujnost izgradnje protipoplavnega nasipa se kaže tudi v vse pogostejših povratnih dobah poplav, ki niso več v okviru 100 letnih povratnih dob, ampak glede na napovedane podnebne spremembe tudi pogosteje.

Mestna občina Slovenj Gradec je pripravljena naročiti izdelavo vse ustrezne dokumentacije. Občina bo preusmerila sredstva iz prispevka za nadomestilo stavbnega zemljišča v izgradnjo nasipa Ministrstvo za kmetijstvo in okolje bo uredilo vse potrebno za prenos stavbne pravice graditeljem na priobalnem pasu Mislinje, na katerem bo zgrajen protipoplavni nasip. Zainteresirane gospodarske družbe v vplivnem območju poplave v stari industrijski coni Pameče pa bodo ustanovile Konzorcij za izgradnjo protipoplavnega nasipa. V konzorcijski pogodbi bodo opredelili pravice in obveznosti v zvezi z deleži sofinanciranja in izvajanja gradbenih del ob pomoči domačih gradbenih izvajalcev.

Na podlagi informacij Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter koncesionarja za urejanje vodotokov VGP Drava je potrebno v prvi fazi izdelati novo oceno tveganja za poplave in jo v zvezi s posledicami zadnjih poplav prilagoditi tako, da bo iz nje razvidno, v kolikšni meri je potrebno izvesti optimalne protipoplavne ukrepe, zlasti pa določiti dolžino in višino protipoplavnega nasipa, vsaj za 100 letno povratno dobo poplav.

Pozitivni učinki
Zmanjšanje škode v gospodarstvu ter zaščita obstoječih delovnih mest in obvarovanje proizvodnje. Z relativno majhnim vložkom se pridobi ogromna korist – investicija v protipoplavni nasip je cca. 1.000.000 evrov, vsako leto pa lahko zaradi poplav nastane za 26.000.000 evrov škode.

Preprečeni bodo erozijski učinki vodotokov, urejeni vodotoki pomenijo urejeno naravno okolje in sonaravno bivanje prebivalstva na ogroženih območjih. Nasip se ob ustreznem načrtovanju lahko uporablja tudi za rekreacijo.

Lokalno je pomen velik, pristop in oblikovanje konzorcija je vredno posnemanja in lahko služi kot vzorec dobre prakse drugim okoljem v Sloveniji.

Nosilec
Konzorcij za izgradnjo protipoplavnega nasipa industrijska cona Pameče- Slovenj Gradec

Kontakt
Vladimir Jarh Nikolič, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

GRADIVO IZ PREDSTAVITVE
Posvet Prilagajanje na podnebne spremembe, 30. maj 2013

Ukrepi za protipoplavno zaščito v Slovenj Gradcu (pdf)
Vladimir Jarh Nikolič, Združenje za poplavno zaščito v industrijski coni Pameče- Slovenj Gradec

Posodobitve prostorske podatkovne infrastrukture za zmanjšanje tveganj in posledic poplav v okviru projekta »Spremljanje okolja in celovito načrtovanje in nadzor« (pdf)
Irena Rejec Branselj, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Načrtovanje nacionalnih aktivnosti na področju prilagajanja na podnebne spremembe v Sloveniji (pdf)
Barbara Simonič, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

DODATNI VIRI

Podnebne spremembe in prilagajanje nanje; Agencija RS za okolje

Zelena knjiga o prilagajanju vplivom podnebnih sprememb (Evropska komisija, 2007) in Bela knjiga o zmanjšanju dovzetnosti Evrope za podnebne spremembe (Evropska komisija, 2009). Neposredna povezava.

Podnebne spremembe in prihodnost Slovenije; Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike

Zgledni ukrepi za varstvo podnebja in prilagajanje na podnebne spremembe; Cipra Slovenija

 

info@umanotera.org

Projekt "Slovenija znižuje CO2: dobre prakse" je ena izmed akcij partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom.
Projekt izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Vsebine, objavljene v zvezi s projektom, ne predstavljajo uradnega stališča Evropske komisije ali Vlade Republike Slovenije.

Upravljalec in administrator spletne strani je Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj.