co2

Uspešno ukrepanje ob neurju s poplavami 2010

Neurje s poplavami je med 17. in 20. septembrom leta 2010 prizadelo 137 občin. Močne in obsežne padavine so povzročile razlivanja vodotokov in poplave skoraj povsod po Sloveniji. Obsežnejše poplave so bile na Ljubljanskem barju, v Vipavski dolini, na povodju Krke, v spodnjem toku Save in na kraških poljih Notranjskega in Dolenjskega krasa. Dogodek se uvršča v vrh ekstremnih poplavnih dogodkov. Na ozemlje Slovenije je v 48 urah padlo v povprečju od 170 do 180 mm padavin, kar je največja količina v takšnem časovnem obdobju v zadnjih 60 letih. 

Prognostične službe Agencije RS za okolje (ARSO) so na bližajoče se poplave pravočasno opozorile in poskrbele za sprotno obveščanje in seznanjanje s potekom vremenskega in hidrološkega dogajanja ter izdajo opozoril. Zaradi pravočasnega opozorila ARSO so se lahko prebivalci in sile za zaščito, reševanje in pomoč dobro pripravile na ujmo. 39 občin, katerih lastne zaloge niso več zadoščale za učinkovito izvajanje protipoplavnih ukrepov, je iz državnih rezerv prejelo potrebno zaščitno in reševalno opremo. Dodatno je bilo nabavljenih tudi 100.000 protipoplavnih vreč. Koordinator ukrepanja je bila Uprava RS za zaščito in reševanje, sodelovale so tudi mnoge druge institucije in organizacije: Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), Gasilska zveza Slovenije (GZS), Slovenska vojska, Policija, Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS), Jamarska reševalna služba pri Jamarski zvezi Slovenije, Podvodna reševalna služba pri Slovenski potapljaški zvezi ter številne druge humanitarne in nevladne organizacije. V ukrepanju ob nesreči je tako poleg sil za zaščito, reševanje in pomoč, organiziranih na lokalni, regionalni in državni ravni (23503 pripadnikov), sodelovalo tudi 1958 pripadnikov Policije in 1238 pripadnikov Slovenske vojske.

Pozitivni učinki: Pravočasno in usklajeno ukrepanje je preprečilo nastanek še večje materialne in premoženjske škode ter je pomemben zgled za odlično delovanje javne uprave in sodelovanje s civilno družbo. Družbeni pomen ukrepanja je v promociji prostovoljstva in medsebojne pomoči različnih segmentov družbe ob naravnih nesrečah.

Kontakt: Uprava RS za zaščito in reševanje 
Vojkova cesta 61 
1000 Ljubljana
Telefon: (01) 471 33 22
Faks: (01) 431 81 19
Email: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.   

Spletna stran Uprave RS za zaščito in reševanje.

Vir fotografije Uprava RS za zaščito in reševanje.

Komentirajte, povejte svoje mnenje, delite izkušnje, vprašajte - spodaj!

Dobro prakso Ukrepanje ob neurju 2010 smo predstavili na poldnevnem posvetu Prilagajanje na podnebne spremembe: dobre prakse, ki je potekal 25. januarja 2012 v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu.

GRADIVO IZ PREDSTAVITVE

Janez Polajnar iz Agencije Republike Slovenije (ARSO) je izpostavil učinkovito odzivanje agencije na napoved ujme - meteorološka in hidrološka služba delujeta skupaj, zato je njun odzivni čas veliko boljši. Pravočasno so izvedli tiskovno konferenco in tako učinkovito obveščali javnost o bližajočih se poplavah. Eden ključnih dejavnikov za zmanjšanje škode je bil po Polajnerjevih besedah pravočasno izdajanje opozorila pred nevarnostjo, kar je pomenilo preprečitev še večje škode. Po izračunih ARSO je bilo zaradi pravočasnega izdajanja opozorila prihranjenega med 50 – 75 milijoni evrov.
Več v prezentaciji.

Srečko Šestan iz Uprave RS za zaščito in reševanje je pohvalil zgledno sodelovanje z ARSO in kot pozitivno izpostavil tudi dejstvo, da so bile poplave pravočasno napovedane, zato so se lahko sile za zaščito in reševanje pravočasno pripravile. Po opozorilu so takoj pregledali zaloge materialnih sredstev, pripravili priporočila za lokalne skupnosti ter aktivirali civilno zaščito, gasilce, vojake in druge sile za zaščito in reševanje ter organizirali nastanitveni center. Šestan je kot zelo pozitivno ocenil tudi vlogo, ki so jo odigrali mediji.
Več v prezentaciji.

Pri intervenciji je sodelovalo 20 tisoč gasilcev, kar pomeni, da so gasilci ena osrednjih sil za zaščito in reševanje v Sloveniji, je izpostavil poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič, ki je sicer prav tako pohvalil pravočasno opozarjanje, ki je pomenilo hitro ukrepanje gasilskih društev na terenu.
Več v prezentaciji.

Poveljnik civilne zaščite občine Kostanjevica na Krki Robert Zagorc pa je povedal, da so v občini začeli ukrepati takoj, ko so prejeli opozorila pred bližajočimi se poplavami. Poudaril je, da so za uspešno intervencijo na območju občine zaslužni predvsem velika pripravljenost vseh sodelujočih, operativnost, hitro sprejemanje odločitev in spremljanje stanja na terenu.
Več v prezentaciji.

Gradivo uvodnih predstavitev

Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta UL: Kakšno podnebje se nam obeta v Sloveniji? (pdf)

Jernej Stritih, direktor Službe Vlade RS za podnebne spremembe: Strategija prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo (pdf)

DODATNI VIRI

Literatura iz področja zaščite in reševanja, Revija Ujma in ostala literatura, Uprava RS za zaščito in reševanje

Poplave pustošile po Sloveniji, Revija Slovenska vojska (letnik XVIII, številka 14, 22. september 2010), Ministrstvo za obrambo RS, http://www.mo.gov.si/ (medijsko središče/revija Slovenska vojska)

Vodnatost rek v letu 2010 največja v 30-letnem obdobju, Pretoki rek v letu 2010, Agencija RS za okolje

Poplave 17. -21. septembra 2010, Agencija RS za okolje

Navodila za komentiranje

Vnos novega komentarja:
Vnesite komentar. S klikom na gumb "Objavi kot ..." se na levi strani prikažejo načini registracije. Ko ga izberete (in po potrebi vnesete svoje podatke), pritisnite gumb "Objavi komentar".

Odgovor na obstoječi komentar:
Če želite neposredno komentirati določeno objavo, to storite s klikom na gumb "Odgovori". Nadaljevanje postopka je enako kot pri vnosu navadnega komentarja.

Pravila komentiranja

 Spletno komentiranje je namenjeno sodelovanju pri izmenjavi mnenj, komentiranju dobrih praks, predlogom za izboljšave in ustvarjanju skupnosti za medsebojno izmenjavo znanj in izkušenj. Sodelujoči objavljajo prispevke, ki so povezani z vsebino projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse. Sodelujoči se lahko za komentiranje prijavite z uporabo svojega Facebook in Twitter računa ali s svojim elektronskim poštnim naslovom. Sodelujoči upoštevajte načela vljudnega in kulturnega razpravljanja ter se izogibajte žaljivemu in jeznemu pisanju, osebnim konfliktom in napadanju. Z objavo komentarja sodelujoči sprejme pravila komentiranja, v skladu s katerimi:

- ne bo objavljal vsebin, ki bi spodbujale k spolni, rasni, narodnostni ali verski nestrpnosti ali h kakršnikoli obliki diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin posameznikov;

- ne bo objavljal vsebin, ki bi kršile ali posegle v osebnostne pravice tretjih oseb;

- ne bo objavljal groženj, ne bo se izražal slabšalno, prostaško, poniževalno ali žaljivo;

- ne bo objavljal avtorskih del, za katere nima avtorskih pravic, in možnosti komentiranja ne bo uporabil za distribuiranje avtorsko zaščitenih vsebin ali vsebin, ki so v lasti druge pravne ali fizične osebe;

- ne bo objavljal oglaševalskih sporočil ali kako drugače izrabljal možnosti komentiranja v komercialne oziroma protipravne namene;

- ne bo navajal lažnih ali zavajajočih podatkov;

- se ne bo predstavljal oziroma izdajal za kakšno drugo osebo;

- ne bo objavljal velikega števila nesmiselnih sporočil/komentarjev v zelo kratkem obdobju.

Administrator spletnega mesta si pridružuje pravico izbrisa komentarjev, ki so v nasprotju z namenom in pravili komentiranja, navedenimi zgoraj.

 

info@umanotera.org

Projekt "Slovenija znižuje CO2: dobre prakse" je ena izmed akcij partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom.
Projekt izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Vsebine, objavljene v zvezi s projektom, ne predstavljajo uradnega stališča Evropske komisije ali Vlade Republike Slovenije.

Upravljalec in administrator spletne strani je Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj.