Podnebne spremembe bodo imele široke ekonomske in družbene posledice. Ne glede na uspeh zniževanja emisij se nekaterim posledicam podnebnih sprememb ne moremo več izogniti. Tako smo že v fazi, ko moramo delovati tudi v smeri prilagajanja. Namen prilagoditvenih ukrepov je zmanjšanje tveganj ter škode zaradi sedanjih in prihodnjih škodljivih učinkov.

Slovenija spada med države, v katerih se temperature dvigajo hitreje kot drugod. Vsako leto beležimo večjo škodo zaradi ekstremnih vremenskih pojavov in zaradi tega je pomembno, da tudi s prilagajanjem na podnebne spremembe ublažimo morebitne negativne učinke. Leta 2009 je izšla Bela knjiga o zmanjšanju posledic podnebnih sprememb za Evropo, ki določa ukrepe, s katerimi bo Evropska unija izboljšala prilagodljivost naravnih in človeških sistemov na vplive podnebnih sprememb.

V Sloveniji se leta 2008 sprejeta Strategija prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam pa se izvaja prepočasi. Strategije prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo do leta 2050, ki obravnava tudi prilagajanje na podnebne spremembe, pa je še v fazi osnutka.