whitetop whitebottom co2
Ozadje in cilji

Ozadje

Marca 2007 so predsedniki vlad in držav članic Evropske unije sprejeli integriran pristop do podnebne in energetske politike s ciljem omejiti podnebne spremembe in povečati energetsko varnost ob hkratnem povečevanju konkurenčnosti EU. Zavezali so se k prehodu EU v visoko energetsko učinkovito in nizkoogljično gospodarstvo. Sprejeli so zahtevne podnebne in energetske cilje do leta 2020:

  • zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 20 odstotkov glede na leto 1990 (za 30 odstotkov v primeru, da tudi druge države prevzamejo enakovredne obveznosti),
  • 20 odstotkov obnovljivih virov v končni rabi energije in
  • zmanjšanje rabe primarne energije za 20 odstotkov skozi izboljšanje energetske učinkovitosti.

T. i. podnebno-energetski zakonodajni paket za doseganje omenjenih ciljev je začel veljati junija 2009. Podobno se je Evropski svet oktobra 2009 zavezal k znižanju izpustov EU za 80 do 95 odstotkov do leta 2050 in hkrati omenil, da bi bilo potrebno globalne emisije toplogrednih plinov na prebivalca do sredine stoletja znižati na okoli 2 toni ekvivalenta CO2.

Evropska komisija je marca 2010 objavila Strategijo Evropa 2020, v katerem je predlagala prenovo lizbonske strategije glede na izzive EU. Po mnenju Komisije so pred EU do leta 2020 trije ključni izzivi, in sicer zagotoviti pametno, trajnostno in vključujočo rast. Komisija je leto kasneje, marca 2011, objavila še Kažipot za prehod v nizkoogljično gospodarstvo do 2050. Z njim Komisija opisuje stroškovno učinkovite poti za dosego cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 80 do 95 odstotkov do leta 2050. V Kažipotu so opisane smernice za sektorske politike, nacionalne strategije in dolgoročne naložbe.

Slovenijo zavezujejo prej našteti cilji in dokumenti, ki jih je sprejela sama. Z Deklaracijo o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike do podnebnih sprememb je Državni zbor novembra 2009 sprejel stališče, da bi morale razvite države znižati izpuste za 25 do 40 odstotkov do leta 2020 in za 80 do 95 odstotkov do leta 2050. Leta 2012 naj bi bila sprejeta Strategija prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo do leta 2050 inZakon o podnebnih spremembah. Dokumenta bosta določila temeljne usmeritve za prehod v nizkoogljično družbo in predstavljala eno od osnov za pripravo Strategije razvoja Slovenije do leta 2020, sektorskih strategij in kratkoročnih programov ukrepov. V pripravi je tudi nov Nacionalni energetski program.

 

Cilji projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse

Javnomnenjske raziskave kažejo, da so Slovenci sicer dobro ozaveščeni o vzrokih in posledicah podnebnih sprememb, vendar zelo počasi spreminjajo tovrstne navade na osebni in družbeni ravni. V zadnjih letih so se v Sloveniji razvile različne praktične rešitve, ki stremijo k blaženju učinkov podnebnih sprememb in k prilagajanju nanje ter k uveljavitvi načel trajnostnega razvoja, hkrati pa prispevajo h gospodarski konkurenčnosti in zaposlovanju. Te dobre prakse so sicer uspešne in nekatere tudi mednarodno priznane, vendar še niso dovolj poznane in razširjene, zato v večini primerov ostajajo praktično anonimne.

Projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse prinaša prav to: promocijo dobrih praks, razširjanje znanja in spodbudo za spremembe. Uspešne zgodbe nas navdihujejo in prepričajo, da so radikalne spremembe na poti v nizkoogljično družbo ne le možne, temveč tudi koristne na drugih področjih. Cilji projekta so pripraviti pregled obstoječih dobrih praks tako v Sloveniji kot v državah EU, jih predstaviti zainteresiranim javnostim, le-te vzpodbuditi k izvajanju aktivnosti blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe ter oblikovati priporočila za nadaljnje širjenje dobrih praks.

Projekt se osredotoča na osem prednostnih področij: obnovljivi viri energije, učinkovita raba energije, trajnostna mobilnost, ekološko kmetovanje, trajnostni razvoj podeželja, vrednostna veriga lesa, trajnostna proizvodnja in potrošnja ter prilagajanje na podnebne spremembe.

 

info@umanotera.org

Projekt "Slovenija znižuje CO2: dobre prakse" je ena izmed akcij partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom.
Projekt izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Vsebine, objavljene v zvezi s projektom, ne predstavljajo uradnega stališča Evropske komisije ali Vlade Republike Slovenije.

Upravljalec in administrator spletne strani je Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj.